Zgodovina agilityja v Sloveniji

Svetovno prvenstvo Lieven 2003
Kdor zna, ta zna – najboljši na svetu sta Sivlia in La

Rudarsko mesto Liévin na severu Francije je v dneh od 25. do 28. septembra postalo središče svetovnega agilitya. Stade couvert Regional – pokrita atletska dvorana, ki je le del velikanskega športnega kompleksa – pokrite dvorane obsegajo 14.000 kvadratnih metrov, dvorana, v kateri je potekalo tekmovanje pa meri 2375 kvadratnih metrov in ima več kot 3000 sedežev, je gostila 285 tekmovalnih parov iz 31 držav z vsega sveta, med njimi so prvič nastopili tekmovalci iz Kanade in Kolumbije.

Organizacija
Francija velja za evropsko velesilo v agiltiyju. Z več kot 4000 aktivnimi tekmovalci z licenco in več kot 300 tekmovanji letno, imajo Francozi veliko izkušenj z organizacijo tovrstnih tekmovanj. Vodenje organizacije je bilo zaupano mednarodnemu sodniku Reneju Rauwellu, ki smo ga Slovenci spoznali na letošnji mednarodni tekmi v Domžalah. Ekipa, ki mu je pomagala pri izvedbi, je bila sestavljena iz aktivnih tekmovalcev in sodnikov, in končni rezultat je bil štiridnevni spektakel agilityja. Pri organizaciji so poskrbeli tako na tekmovalce, kot na novinarje, navijače in navdušencev, ki so si tekmovanje ogledovali preko spleta.

Infrastruktura dvorane je omogočila, da so bili psi (v spodnji etaži) in tekmovalci ločeni od gledalcev. Če so se tekmovalci (brez psov) lahko prosto gibali po celotni dvorani, so gledalci zasedli le zgornjo etažo. Varnostniki, ki so svoje delo opravljali zelo vestno a korektno, so vse dni prireditve skrbeli, da je bil v dvorani red in da so imeli tekmovalci miren prostor za pripravo pred tekmovanji. Tekmovalci in spremljevalci so okrog roke dobili zapestnico, novinarji so za pridobitev akreditacije potrebovali oseben dokument s fotografijo. Za nemoteno spremljanje tekmovanja sta bila v dvorani postavljena dva velika ekrana, nanju pa je projeciralo sliko kar osem kamer. Te kamere so slike pošiljale tudi na svetovni splet. Da ima prvenstvo veliko privržencev priča denimo podatek, da internetni server ni zdržal pritiska vseh ljubiteljev agilitya in se je v soboto kratko malo sesedel.

Tekmovanje

Tekmovanje se je začelo s četrtkovim treningom, na katerem so se psi in tekmovalci spoznavali z dvorano in podlago. Vsak pes je imel za preizkus na razpolago dve minuti. Spoznavni večer, je bil drugačen, kot smo jih bili vajeni do sedaj. V veliki dvorani so navzoči lahko preizkušali kulinarične dobrote Francije, seveda ob nastopu izvrstnega orkestra in programa, ki je spominjal na program v pariškem Lidu. Tako dobrega vzdušja, po mnenju prisotnih, na gala večerji že dolgo ni bilo.

Petkova predstavitev ekip, ki je potekala ob spremljavi popevk zadnje Evrovizije, je od standardnih nekoliko odstopala. Na otvoritveni slovesnosti so novi lastnici predali zlatega prinašalca, izšolanega za pomoč slepi osebi ki se je sprehodil po koridorju psov z vodniki, predstavniki vseh navzočih držav. Za njegovo šolanje in nakup so denar prispevali francoski agility klubi, ki so prispevali tudi ček s 3000 eurov za njegovo nadaljnje vzdrževanje.

Sodnika letošnjega prvenstva sta bila Francozinja Maryannick Jourden in Emiel Vervoort iz Belgije, med Nemci imenovan tudi »Rudy Völler agilitya«, bivši trener belgijske reprezentance. Zelo znan je tudi po svojih predavanjih in seminarjih, ki jih ima po Evropi.

V petek so potekala individualna tekmovanja v jumpingu v kategorijah small, medium in large, ter ekipni jumping v kategoriji large. Tekmovanje se je zaradi nekoliko nenavadnih parkurjev, potegnilo pozno v večer. Že prvi dan je prinesel kar nekaj presenetljivih rezultatov in veselje v taboru slovenskih tekmovalcev in navijačev. V kategoriji medium je Silvija Trkman z dvoletno psičko Simply the Best – La, osvojila prvo mesto, z Vedette – Lo pa drugo mesto. Uspeh, ki ga v zgodovini svetovnih prvenstev ni dosegel še noben tekmovalec. Drugi dan tekmovanja smo videli prve končne odločitve v ekipni konkurenci. Najboljše ekipe na svetu so postale v kategoriji Small ekipa Švice, v kategoriji Medium ekipa Avstrije in v kategoriji Large ekipa Velike Britanije. Na stopničkah pa smo videli tudi države, ki so se agilitya pričele učiti šele pred nekaj leti. Zagotovo so bili najprijetnejše presenečenje tekmovalci iz Latvije, saj so si prisvojili bron v kategoriji Small in četrto mesto v Mediumu. Osmoljenci pa so bili tekmovalci velesil agilityja – ZDA in Francije. ZDA s skromnim tretjim mestom v Large, Francozi pa so prvič na svetovnih prvenstvih ostali celo brez medalje.

V nedeljo je bil veliki finale tekmovanja – končne odločitve v individualnih tekih. Največja zvezda prvenstva je bila zagotovo Silvia z La. Svojo prednost po prvem teku – 0,66 sekunde ali 3,3 metra je obdržala in jo celo povečala na neverjetnih 5,80 sekund oziroma 22,2 metra. Uspeh, ki ga bo težko kdo kdaj ponovil. In uspeh, ki je slovenski agility popeljal med zvezde. Najboljši so tako postali v kategoriji Small Svetlana Tumanova s pritlikavim špicem Osbornom iz Rusije, v kategoriji Medium Silvia Trkman in Simply the Best de Loubajac – La in v kategoriji large osmoljenec zadnjih prvenstev, finski tekmovalec Mikko Aaltonen z tervuernom Aqua.

Nekoliko predloga zaključna slovesnost je imela kar nekaj zanimivosti. Prvič smo slišali Zdravljico, pokale in priznanja so podeljevali najvidnejši člani komisije za agility, med njimi tudi slovenski delegat in podpredsednik mednarodne komisije za agility Sašo Novak. Vsi zmagovalci pa so se, v skladu s tradicijo športnega centra, podpisali. Da ne bo pomote – ni šlo za navaden podpis, temveč za odtis rok in šap v mavcu. In ponosni smo lahko, da bo podpis Silvie in La stal poleg legendarnega Sergeja Bubke v športnem centru Craf.

Slovenski tekmovalci …

Ekipa Slovenije se je letos prvenstva udeležila pomlajena. Prvič smo imeli predstavnika v kategoriji Small. Matija Klasinc in pritlikavi špic Zoro z Labu sta krst prestala dokaj uspešno, saj sta bila po prvem dnevu uvrščena na 51. mesto, žal pa bila v drugem teku diskvalificirana.

V kategoriji Medium so nastopile štiri tekmovalke. Poleg prvega mesta z La je Sivlija Trkman osvojila še 18. mesto s psičko Vedette of the Gloaming – Lo in bila najbolje uvrščena med tistimi, ki so naredili eno napako. Ines Pezič je s kodrico Šingi osvojila 33 mesto. Daša Zakotnik je bila s psičko Tyno Timajoško žal diskvalificirana v prvem teku, v agilityu pa sta osvojili odlično 12. mesto, kar je zadostovalo za skupno uvrstitev na 47. mesto. V ekipnem tekmovanju je nastopila Sivlija z obema psičkama in Daša Zakotnik s Tyno Timajoško. Med 21 ekipami so bile uvrščene na 16. mesto.

V kategoriji Large so nastopili štirje tekmovalci. Najbolje izmed vseh se je odrezala Daša Zakotnik z mejno ovčarko Kati in z odličnim tekom v agilityju – bila je celo na četrtem mestu, dosegla skupno 28. mesto. Ivan Smrdelj in volčji špic (edini na prvenstvu) Baron sta dosegla 67. mesto, Mirja Lapanja z mejnim ovčarjem Allymoon Icebreakerjem pa 69. mesto. Darja Bukovnik in mejna ovčarka Kita sta bili žal diskvalificirani v obeh tekih. Ekipa Large – v njej so nastopili Darja Bukovnik, Mirja Lapanja in Ivan Smrdelj je, tako kot ekipa medium, imela negativen rezultat in osvojila skupno 27. mesto.

Navijači

Poseben čar svetovnim prvenstvom dajejo navijači. Vzpodbujajo prav vsakega tekmovalca, se veselijo dobrih tekov, žalostijo napak in izžvižgajo sodnika, kadar menijo, da je kateremu od tekmovalcev storil krivico. Organizatorji so se tega zavedali, in jim namenili njihovih »5 minut«. Prvič so imeli možnost druženja, saj so se lahko udeležili organiziranega navijaškega partya v soboto zvečer. Med samim tekmovanjem so tehniki ob premorih vrteli glasbo, ki so jo navijači prinesli s seboj. In prav lepo je bilo videti 3000 ljudi, ki se veseli in poplesava ob istih zvokih in uči novih plesnih korakov. Med najaktivnejšimi navijači so že tradicionalno francoski in nizozemski. Letos pa so se jim pridružili tudi nemški s »sončno pesmijo«, pa navijači ZDA z živim kipom svobode, Švicarji z zvonci in slovenski s kapami – triglavkami. In seveda Silvijo z La, ki se je po zmagi pomešala med navijače in jim v zahvalo ob zvokih »Life is life« odplesala ples – freestyle, in s tem še zadnjič pokazala, da je izredna športnica in, kot so jo mediji v Franciji poimenovali, zvezda letošnjega prvenstva. Agility je šport, ki združuje. In 13 navijačev iz Slovenije, ki so na tekmovanje prišli z avtobusom Pečelin, s katerim se je na prvenstvo peljala tudi reprezentanca oziroma osebnim avtomobilom, kot so se odločili navijači s KD Postojna, so bili letos zagotovo prepoznavni. Kapice, ki jih je priskrbela tekmovalka Darja Bukovnik, so po zmagi Silvije med navijači drugih držav šle za med.

Še eno prvenstvo je za nami. Na tekmovanjih so vedno zmagovalci in poraženci. Vsak, ki se tako velikega tekmovanja udeleži, je zmagovalec. Poraženi so le tisti, ki so si svoje meje postavili previsoko. Drugo leto bo potekalo svetovno prvenstvo v Italiji, v kraju Montichiariju. Do takrat pa Kdor zna, ta zna – najboljši na svetu sta Silvija in La.

Brez sponzorjev ne gre. Hvala podjetjem: Purina-Nestle-Petcare, Podružnica Ljubljana, SCT d.d., Ljubljana, Termo d.d., Škofja Loka, Lines d.o.o., Goriče in Batik d.o.o. Kranj.

Rezultati individualno

Small
1. Svetlana Tumanova in mali špic Osborn, Rusija
2. Martin Ebberle in pritlikavi koder Peebles, Švica
3. Elena Kolkova in pritlikavi koder Bidzh, Rusija

Medium
1. Silvia Trkman in pirenejska ovčarka Simply the Best, Slovenija
2. Olga Edrova in šetlandski ovčar Adder Black, Češka
3. Jorgen Dreymann in šetlandski ovčar Toby the Truly, Danska

Large
1. Mikko Aaltonen in tervueren Aqua, Finska
2. Juha Orenius in mejni ovčar Uranos, Finska
3. Fabio Stabile in mejni ovčar Blackexlusiveshadow, Italija

Rezultati ekip

Small
1. Švica
2. Španija
3. Latvija

Medium
1. Avstrija
2. Španija
3. Rusija

Large
1. Velika Britanija
2. Belgija
3. ZDA

Zanimivosti

Najštevilnejše pasme: Small – šetlandski ovčar 34, kodri 11, border terier 7, pritlikavi šnavcer 5; Medium – šetlandski ovčar 42, kodri 8, pirenejski ovčar 4; Large – mejni ovčar 96, malinois 10, tervueren 7, groenandel 6.
Med 285 udeleženci tekmovanja je bilo 152 vodnic in 133 vodnikov.

Svetovno prvenstvo v agilityju
Vrhunski uspeh slovenskega agilitya

Naslov svetovnega prvaka je dragulj v kroni, je kot sanje ali jagode s smetano. Biti najboljši na svetu je želeni in sanjani cilj vsakega športnika.

V agilityju so se za naslov najboljšega na svetu od 4. do 6. oktobra v nemškem Dormtundu pomerili tekmovalci iz kar 32 držav in prvič v treh kategorijah – Large, Medium in Small. Organizator, nemška kinološka zveza VDH, je imela za pripravo prireditve, po odpovedi Hrvaške, časa samo leto dni. A z dosedanjimi izkušnjami in odlično ekipo, ki jo je vodila Christa Bremer, predsednica DVG, jim je uspelo organizirati tridnevni spektakel, v katerem je uživalo več kot 10.000 gledalcev. Pri organizaciji je sodelovalo 200 ljudi, ki so delali v dveh izmenah, kar 50 pa je v dvorani nepretrgoma preživelo po 16 ur na dan. Za vrhunsko vzdušje v dvorani so poskrbeli navijači iz vsega sveta, ki so v velikem številu prišli spodbujati svoje tekmovalce. Med seboj so se ločevali po barvi oblačil, navijaških pripomočkih ali glasbi. Petje, plesanje, transparenti, izdelani v tipičnih japonskih pisanicah ali kar na veliki rjuhi, veliki zvonci, glasba in ljubezen do agilitya pa so v dvorani pričarali posebno vzdušje. In 127 tekmovalnih tandemov v largu, 53 v mediumu, 50 v smallu, ob tem pa 28 ekip v largu, 21 v mediumu in 18 v smallu ter odlični parkurji in sojenje sodnikov Adrija v.d.Boscha iz Nizozemske in Hansa-Jürgena Krügerja iz Nemčije jim je oddolžilo z odličnimi nastopi.

Slovenijo so na prvenstvu zastopali trije tekmovalci v Largu – Andreja Jakopič z mejnim ovčarjem Antejem, Tjaša Gregorič z belgijsko ovčarko Dolly Polluxovo ter Peter Zupančič z groenandelko Tisso Sigmo. V Mediumu so nastopile Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming, Daša Zakotnik s kodrico Tyno Timajoško in Ines Pezič s kodrico Šingi. Selektor Silvester Škerget in predsednik komisije za agility Sašo Novak, sta še pred odhodom v Dortmund večkrat dejala, da je letošnja državna reprezentanca sposobna odličnih rezultatov. A tega, kar se je zgodilo na svetovnem prvenstvu, nista niti sanjala.

Uvedba treh velikostnih kategorij v agilityju je dobro premešala ustaljen urnik tekmovanja. Tako so že v petek nastopili vsi tekmovalci v individualnem jumpingu, ter ekipi small in medium v agilityju. Šest individualnih nastopov, šest čistih tekov in odlične uvrstitve tekmovalk v mediumu – 7. mesto Daše Zakotnik, 11. mesto Ines Pezič ter 18. mesto Silvie Trkman je bilo obetajočih. V Largu je kar 69 tekmovalcev progo premagalo brez kazenskih točk in v zares ostri konkurenci so bili Andreja Jakopič z 49. mestom, Peter Zupančič z 59. mestom in Tjaša Gregorič z 62. mestom zadovoljni. Razlike so bile minimalne, saj je bilo v času ene sekunde uvrščenih tudi do 14 tekmovalcev. Petkovo popoldne se je nadaljevalo z ekipnimi tekmovanji v agilityju. Ekipa medium je bila na startu kot 17. Najmlajša članica ekipe, Ines, je nastopila kot prva. Spet čisti tek. Sledila ji je najizkušenejša, Silvia. Napaka. Diskvalifikacija ekipe. Kot zadnja je nastopila Daša. Spet čisti tek. Sreča je ekipi malce obrnila hrbet. A to je šport.

Sobotno jutro je prineslo ekipne nastope v Largu. Pred nami so bile na startu velesile – Amerika, Norveška in Velika Britanija. V ekipi Slovenije pa se je prvi na parkur podal Peter. Po tretji oviri je Tisso na drsečem tepihu spodneslo in padla je na tla. Trenutek kasneje je bila že na nogah in pravilno na naslednji oviri. V cilj sta prišla brez kazenskih točk. Prav tako tudi Andreja in Antej. Ter slabo minuto kasneje še Tjaša in Dolly. Slovenija je prevzela vodstvo. A počakati je bilo treba še nastope vseh 24 naslednjih ekip. Prav na koncu sta nastopili ekipi Brazilije in Portugalske. In samo njima je uspelo, da sta s parkurjem opravili bolje kot ekipa Slovenije. Veselje v reprezentanci in med navijači je bilo nepopisno – osvojili smo 3. mesto v agilityju med ekipami in prvi pokal Slovenije na svetovnih prvenstvih doslej.

A tekmovanje še ni bilo končano in niti slutili nismo, kaj nam bo prinesel dan. Navdušenje se še ni dobro poleglo, že sta bili ponovno na startu Ines in Silvia – tokrat v ekipnem tekmovanju jumpinga. Spet dva čista teka. Daša je zaradi “vroče” Tyne nastopila kot zadnja. Palice na parkurju so padale kot za stavo, in prav nobena ekipa ni zmogla parkurja brez kazenskih točk. In ko je s tekmovanjem zaključila še Daša s čistim tekom, je bilo jasno – Slovenska ekipa v mediumu je najboljša ekipa v jumpingu na svetu! Le kaj več bi si še lahko želeli? Pozno sobotno popoldne je prineslo še končne obračune med ekipami large. Slovenci so, zaradi odličnega rezultata prvega teka, nastopili med zadnjimi. Na tribunah smo vneto šteli podrte palice in bližje, kot je bil nastop naših, očitneje je bilo, da stopničke prinesejo samo trije teki brez napake. Vprašanje je samo bilo, ali bodo Peter, Andreja in Tjaša zdržali pritisk in zmogli opraviti tek brez napak. Ne bom pretiravala, če napišem, da so bile sekunde, ki so jih na parkurju preživeli slovenski tekmovalci, dolge kot minute. Upanje je zraslo po nastopu Petra in Tisse. Čisti tek. Statistika je kruta in statistično gledano je bil čas za drugo podrto palico ali napako. A Andreja in Antej si je nista privoščila. Vzdih dvorane, ko je Andreja briljantno izvedla kombinacijo ovir in pridobila nekaj časa, ter navdušenje, ko je prišla v cilj s čistim tekom je bilo veliko. Najbolj vsestransko izkušena tekmovalka pa je bila še na startu. Slovenski navijači in ostali člani reprezentance smo bili na nogah. V dvorani je bila smrtna tišina. In ko je Dolly preskočila zadnjo oviro je bilo jasno – Slovenija ima medaljo – vprašanje je le barva. Že prvi tekmovalec portugalske ekipe ni zdržal pritiska in je naredil napako. Na voljo sta ostala le še najvišja naslova. A tekmovalci iz Brazilije so vedeli, da imajo dovolj časa. Vse kar so potrebovali so bili teki brez napak. Vse največje ekipe so pokleknile – svetovni prvaki so postali Brazilci, vice prvaki pa Slovenci. Evropska velesila, ekipa Francije, sestavljena iz dveh svetovnih prvakov in enega podprvaka, pa je osvojila 3. mesto.

V nedeljo so potekali boji v individualni konkurenci. Najprej so nastopile tekmovalke v mediumu. Daša Zakotnik in Tyna Timajoška sta dosegli svojo najboljšo uvrstitev – 9. mesto, mesto za njima – 10. mesto je osvojila Silvia Trkman in Lo, Ines Pezič in Šingi pa sta se uvrstili na 37. mesto. Že pred tekom v Largu je bilo jasno, da bo agility zahteval svoj davek. A kako velik bo? Na koncu je samo 16 tekmovalcev je preteklo parkur brez kazenskih točk, 18. mesto in pribitek 0,2 sekunde pa je osvojil Peter Zupančič s Tisso Sigmo in s tem dosegel najboljšo osebno uvrstitev. Andreja Jakopič in Antej sta s pribitkom 0,4 sekunde prav tako dosegla svojo najboljšo uvrstitev – 21. mesto. Tjaša Gregorič in Dolly Polluxova pa sta bili po napaki uvrščeni na 106 mesto.

Letošnje prvenstvo je bilo, po besedah predsednika komisije za agility FCI Jeana Paula Petitdidierja, najboljše svetovno prvenstvo do sedaj in z njim se lahko samo strinjam. To prvenstvo nam bo za vedno ostalo v spominu – kot prvenstvo, ki je slovenski agility oblekel v jesenske, zlato-bronasto-srebrne barve.

Rezultati individualno

Small
1. Erin Schaefer in sheltie Mach Hidyho Run for the Moon, ZDA
2. Sep Cadalbert in metuljček Croix la Pierre Belami v. Rotmo, Švica
3. Cornelia Schmid in sheltie Dream Firl from Marmorea’s, Švica

Medium
1. Kaisa Eskola in kromforlendec Lurvendhalis Deanora, Finska
2. Tina M. Jorgensen in sheltie Zarvo’s American Wild Winche, Danska
3. Willem-Alexander Kelders in sheltie Gwensigor’s Catchy Jackie

Large
1. Oliver Adyns in mejni ovčar Onyx Red, Francija
2. Sonja Mladek in mejni ovčar Jason of Jennifer’s Bonfire, Avstrija
3. Nicola Garret in mejni ovčar Hocus Pocus, Velika Britanija

Rezultati ekip

Small
1. Rusija
2. ZDA
3. Švica

Medium
1. Luxembourg
2. Belgija
3. Francija

Large
1. Brazilija
2. Slovenija
3. Francija

Sladkorčki

Leta 1992 je na 1. evropskem prvenstvu v Saint Vulbasu v Franciji nastopilo 13 držav s 97 psi v largu in 32 v miniju.

Leta 1998 je na 3. svetovnem prvenstvu v Mariboru nastopilo 24 držav z 105 psi v standardu in 60 v miniju. Nastopajoči psi so bili 48 različnih pasem – 28 v standardu (od tega 32 % mejnih ovčarjev) in 20 v miniju (od tega 39 % shelitejv). 53 % nastopajočih je bilo žensk.

Leta 2002 je na 7. svetovnem prvenstvu v Dortmundu nastopilo 32 držav s 127 standardnimi psi 15 različnih pasem (od tega 69 % mejnih ovčarjev), 53 psov 16 različnih pasem, od tega 52 % sheltijev v mediumu in 50 psov 18 različnih pasem, od tega 38 % sheltijev v smallu. 61 odstotkov je bilo ženskih vodnic.

Barbka Novak

Komisija za agility je 25. junija 2001 organizirala v Domžalah uspešen celodnevni trening – agility workshop – s Christine Charpentier, dvakratno svetovno prvakinjo iz Francije. Udeležilo se ga je 28 udeležencev, med njimi so bili sodniki, inštruktorji in tekmovalci.

Leta 2001 je bilo v Sloveniji 15 uradnih tekem: devet za državno prvenstvo – od tega ena mednarodna za naslov CACIAg in šest tekem za Eukanuba pokal Slovenije. Na tekmah so sodili: Branka Hobič, Cvetka Gorjan, Olga Muhič, Sašo Novak, Silvester Škerget, Mirja Lapanja, Sonja Rozman, Mitja Žnidarič in Zlatko Gorjan, ki je na začetku sezone uspešno opravil sodniški izpit ter v drugem delu sezone že tudi samostojno sodil. Na vseh tekmah je bila uporabljena naprava za elektronsko merjenje časa Alge timing, ki so jo upravljali usposobljeni operaterji z licenco. Začelo pa se je tudi postopno uvajanje enotne računalniške obdelave podatkov Agi-Slo, s seminarjem za organizatorje tekmovanj, ki je bil marca Domžalah.

Na tekmovanjih so poleg slovenskih nastopali še tekmovalci iz Hrvaške in Italije. Dviguje se kakovostna raven tekmovalcev, vse več imamo psov tistih pasem, ki so v agilityju najbolj uspešne, predvsem tudi border collijev, belgijskih ovčarjev in pudljev. Sodniki so skupno podelili 65 rozet “Čisti tek”. Lahko smo zadovoljni tudi z vse boljšo organizacijo tekem. Na veliki večini tekem je prevladovalo izjemno dobro vzdušje, dobro pa svoje naloge opravljajo tudi organizatorji, ki so ponekod popestrili tekmovanja še s tekmovanji veteranov (Ptuj, Hrušica, Naklo) in jumpingi za posebne pokale.

V povprečju je na posamezni tekmi v letu 2001 skupno tekmovalo 62 tekmovalcev. Največ tekmovalcev je nastopilo na tekmi v Ajdovščini – 83, najmanj pa na tekmi v Lendavi – 33. Če prištejemo še tekmovalce, ki so nastopili v neuradnih razredih, je bil dosežen absoluten rekord v Naklem – 88 tekmovalcev.

Državno prvenstvo v agilityju za leto 2001 je potekalo od aprila do oktobra. Na tekmah v Ajdovščini, Polzeli, na Ptuju, v Breznu, Mariboru, Hrušici, Domžalah, Slovenski Bistrici in Naklem je skupno nastopalo 152 tekmovalcev, kar je največ doslej. Za točke v državnem prvenstvu se je v dveh razredih in dveh kategorijah borilo 110 slovenskih tandemov, za rezultate na posameznih tekmah pa dodatno še 21 hrvaških in prav toliko italijanskih tekmovalcev. Točke je osvojilo 83 tandemov, med njimi pa je bilo 60 (72 odstotkov) tekmovalk. Nasploh je državno prvenstvo v tej vse bolj popularni športni kinološki disciplini potekalo v znamenju prevlade nežnejšega spola. Poleg štirih zmagovalk se je na zmagovalne stopničke povzpelo in kristalne pokale osvojilo še sedem deklet in en sam fant, ki je ‘popravil’ povprečje.

V A2 open – so tekmovali tandemi, ki izpolnjujejo pogoje za mednarodni razred A3, in tekmovalci srednjega kakovostnega razreda A2. Na tekmah državnega prvenstva je v tem razredu nastopalo 70 tekmovalcev, 45 slovenskih in 25 tujcev. Točke jih je osvojilo 35, od tega 23 v standardu in 12 v miniju.

V A2 open standard je največ točk (120) zbrala Andreja Jakopič, KD Naklo, z mejnim ovčarjem Antejem, Tjaša Gregorič, KD Agility Ilirija, je bila s psičko pasme belgijski ovčar malinois Dolly Polluxovo druga (110 točk), tretji pa je bil Trboveljčan Peter Zupančič, član KD Agility Ilirija, s psičko pasme belgijski ovčar groenedael Tisso Sigmo (85).

V A2 open mini je naslov državne prvakinje ponovno osvojila Silvia Trkman, KD Agility Ilirija, s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming – Lo (120 točk), za eno mesto je svojo uvrstitev v primerjavi z preteklim letom izboljšala drugouvrščena Ines Pezič, KD Fido, s pudlico Šingi (115), tretja pa je bila Daša Zakotnik, KD Agility Ilirija, s pudlico Tyno Timajoško (97), ki je svoj rezultat iz leta 2000 (5. mesto) tudi močno izboljšala.

Nekoliko ‘močnejši’ od A2 open je bil razred A1, v katerem je tekmovalo 82 tekmovalcev, 65 slovenskih in 17 tujcev. Točke je osvojilo 48 tekmovalcev, 13 v miniju in kar 35 v standardu.

V A1 standard je prepričljivo zmagala Darja Bukovnik, KD Naklo, s psičko pasme mejni ovčar Kito (110 točk), druga je bila Nina Hiti, ŠKK Vrhnika, s psičko pasme hovavart Boni Bety, (77), tretja pa Mirja Lapanja, KD Agility Ilirija, s psičko pasme airedale terier Fino (67).

Petja Telban iz ŠKK Vrhnika je s šetlandsko ovčarko Evelyn zbrala 110 točk in zmagala v A1 mini pred Ivano Kirik s psičko pasme pritlikavi pinč Pino (100) ter Nedo Perko s psičko pasme japonski špic Ch. Renai (71) – obe sta članici KD Agility Ilirija.

V ekipnem tekmovanju so bile najuspešnejše ekipe: 1. Agility Ilirija, 2. Domžale-Kamnik in 3. KD Maribor, več pa jih tudi praktično ni sodelovalo.

Na tekmah za Eukanuba Pokal Slovenije v Podvinu (dvoranska – KD Fido), Zagorju ob Savi, Lendavi, Slovenski Bistrici, Tržiču in Celju je skupno nastopalo 120 slovenskih, hrvaških in italijanskih tekmovalcev. Za točke so se pomerili v dveh razredih in dveh kategorijah, osvojilo pa jih je 81 tekmovalcev. Organizatorji tekem so dobro pripravili prireditve, še posebej pa se je izkazal generalni sponzor tekmovanja, DJ Don d.o.o. iz Celja, ki je najboljše nagradil s pokali in nagradami in prispeval tudi del opreme za organizatorje. Na zaključni slovesnosti je pokale in nagrade podelila direktorica Zdenka Zdolšek.

Pokalna prvakinja v A1 mini je postala Petja Telban, ŠKK Vrhnika, s psico pasme šetlandski ovčar Evelyn, ki je zmagala s točko prednosti pred Niko Bizjak, KD Pluton, s koker španjelko Tiso. Ivana Kirik, KD Agility Ilirija, je tekmovala z dvema psoma pasme pritlikavi pinč. S psičko Pino je bila tretja, s psom Toyem pa četrta. Najbolje uvrščena tuja tekmovalka je bila Bruna Kukec iz Zagreba z mešancem Leonom (6. mesto).

V A1 standard je nastopilo največ, kar 51 tekmovalcev. Točke jih je osvojilo 28. Prepričljivo je zmagala Darja Bukovnik, KD Naklo, s psičko pasme border collie Kito, drugi je bil Franc Kodelja, KD Ajdovščina, s Keno, psičko iste pasme. Z zmago na zadnji tekmi se je na tretje mesto zavihtela Tina Kovač, KD Agility Ilirija, z nemškim ovčarjem Rexom. Najbolje uvrščena tuja tekmovalka je bila Zagrebčanka Tanja Janeš s hrvaškim ovčarjem Miška Certisa.

Najbolj uspešni so bili tekmovalci v razredu A2 open mini, saj je prav vseh 14 nastopajočih osvojilo točke. Drugič zapored je pokalna prvakinja postala Silvia Trkman, KD Agility Ilirija, s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming – Lo. Drugo mesto je prav tako ponovno osvojila Ines Pezič, KD Fido, s pudlico Šingi (90). Daša Zakotnik, KD Agility Ilirija, s pudlico Tyno Timajoško pa je bila tretja. Najboljši tuji tekmovalec je bil Zvonimir Frković s pudljem Nerom iz Hrvaške (6.).

Od 36 tekmovalcev, ki so tekmovali v razredu A2-open standard, je bilo z uvrstitvami za točke uspešnih 27 tekmovalcev. Absolutno navečje možno število točk (100 – štiri zmage) je zbrala Andreja Jakopič, KD Naklo, in z boder colliejem (mejnim ovčarjem) Antejem postala pokalna prvakinja za leto 2001. Tjaša Gregorič, KD Agility Ilirija, je bila s psičko pasme belgijski ovčar malinois Dolly Polluxovo druga, tretji pa je bil Peter Zupančič iz istega društva s psičko pasme belgijski ovčar groenedael Tisso Sigmo. Najbolje uvrščena tekmovalca iz tujine sta bila Alen Marekovič s hrvaško ovčarko Cito Dravo Certiso iz Hrvaške (5.) in Mauro Ambrosso z lagotom Alfom iz Italije (6.).

Na 6. svetovnem prvenstvu v agilityju v Portu je Slovenijo zastopala državna reprezentanca z ekipama v miniju (tri tekmovalke) in standardu (štirje tekmovalci). Ekipa je na 2600 kilometrov dolgo in 36 ur trajajočo pot potovala z avtobusom. Ines Pezič in Šingi sta v skupnem seštevku dosegli odlično 25. mesto. Bili sta edini v slovenski ekipi, ki sta odtekli brez kazenskih točk na ovirah, prislužili sta si le 0,16 sekunde pribitka na čas. V miniju ji je s 39. mestu sledila Daša Zakotnik s kodrico Tyno Timajoško. Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette of the Glooming – Lo je stavila vse na zmago. Rek pravi, da ni zmage brez tveganja in to pot se tveganje ni obneslo, saj sta ostali brez uvrstitve.

V standardni ekipi se je najbolje odrezala Andreja Jakopič z mejnim ovčarjem Antejem. Uvrščena sta bila na 37. mesto. Tjaša Gregorič in belgijska ovčarka Dolly Polluxova sta osvojili 60. mesto, Marko Lenarčič in labrador retriverka Saba iz Dobrče pa 68. mesto. Peter Zupančič in groenandelka Tissa Sigma sta žal ostala brez uvrstitve.

V Dolskem je bil v soboto, 18. avgusta, prvi slovenski turnir v preskakovanju ovir za konje in pse, ki sta ga organizirala Kinološko društvo Domžale in Športno društvo Konjenik v sodelovanju z občino Dol pri Ljubljani in sponzorji. Na turnirju je sodelovalo več kot 70 konjenikov s konji iz vseh slovenskih konjeniških klubov ter 35 vodnikov s psi iz Hrvaške, Italije in Slovenije, ki so se najprej pomerili v lovu za točke – gamblerju, potem pa še v agilityju in nazadnje še v jumpingu na enakem parkurju kot konji, le na primerni višini ovir.

Ekipa slovenskih tekmovalk se je 26. avgusta udeležila finalnega tekmovanja “Agility Welt Cup 2001”, ki ga je organizirala revija Agility Welt v Emmendingnu v Nemčiji. Dosegla je odličen rezutat – tretje mesto. V individualnem tekmovanju sta bili v miniju najboljši Daša Zakotnik s Tyno na 5. in Silvia Trkman z Lo na 8. mestu med skupno 38 tekmovalci, v standardu pa Tjaša Gregorič z Dolly na 7. mestu med 80 nastopajočimi.

Komisija za agility

Komisija za agility v okviru svojih pristojnosti skrbi za popularizacijo agilityja v Sloveniji in širjenje tega športa v kinološka društva in klube, njegovo promocijo v medijih in v javnostih. Tudi v prihodnjih letih bo nadaljevala z vodenjem in izvajanjem vseh dejavnosti za razvoj te športno kinološke discipline v Sloveniji, izvrševala usmeritve in sklepe zbora sodnikov za agility, bedela nad izvedbo tekmovanj v agilityju, nudila organizatorjem tekmovanj strokovno pomoč pri pripravi in izvedbi tekmovanj, organizirala izobraževalne seminarje za organizatorje tekmovanj, inštruktorje in tekmovalce ter organizirala dodatno strokovno usposabljanje sodnikov in sodniških pripravnikov. Komisija skrbi tudi za mednarodne povezave Slovenije na področju agilityja.

V letu 2000 so uspešno opravili izpit za sodnike agilityja Mitja Žnidarič, Mirja Lapanja in Sonja Rozman.

Za končno uvrstitev v državnem prvenstvo je štelo šest najboljših rezultatov z desetih tekem: v Ajdovščini, na Ptuju, v Breznem, v Bakovcih, v Postojni, na Hrušici, v Domžalah, v Slovenski Bistrici, na Polzeli in v Naklem. Skupno je nastopalo več kot sto tekmovalnih tandemov. Naslov državnega prvaka so osvojili: v A1 mini Borut Jeraj s koker španjelom Aldyjem, v A1 standard Marko Lenarčič z labradorko Sabo in v A2 open standard Tjaša Gregorič z Dolly Poluxovo. V A2 open mini je bila prvakinja Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming – Lo. Prejela je tudi posebno priznanje Komisije za agility kot najuspešnejša slovenska tekmovalka leta, saj je poleg naslova državne prvakinje osvojila še naslov prvakinje v tekmovanju za Friskies pokal Slovenije in bila najboljša slovenska tekmovalka na svetovnem prvenstvu v Helsinkih, kjer je osvojila 5. mesto.

Tekmovanje za Friskies Pokal Slovenije v agilityju je v letu 2000 potekalo od februarja do septembra. Na sedmih tekmah je nastopilo več kot sto tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Na končno lestvico se je uvrstilo 68 slovenskih tekmovalcev. Pokalni zmagovalci so postali: Borut Jeraj, Polona Krašovec, Silvia Trkman in Tjaša Gregorič.

Na 5. svetovnem prvenstvu v agilityju od 29. septembra do 1. oktobra v Helsinkih je sodelovalo 217 tekmovalcev iz 28 držav z vsega sveta. Poleg Silvie Trkman z Lo je bila ponovno zelo uspešna tudi Tjaša Gregorič z belgijskima ovčarjema pasme malinois Drimom (21.) in Dolly (39.). V ekipi sta bila še Peter Zupančič z belgijsko ovčarko pasme groenedael Tisso Sigmo in Andreja Jakopič z border colliejem Anteyjem.

Zbor sodnikov je v začetku leta sprejel pogoje tekmovanj v agilityju za leto 1999. Komisija za agility pri KZS je organizirala dva izobraževalna seminarja za organizatorje tekmovanj in tekmovalce ter seminar z izpiti za licenco za operaterje na napravi Alge timing. Uspešno jih je opravilo sedem operaterjev. V tej sezoni je bila uvedena tudi nagradna rozeta “Čisti tek” za nastope brez kazenskih točk.

Za uvrstitev v državnem prvenstvu 1999 so štele tekme: Ajdovščina, Ptuj, Zagorje, KD Krim, Bakovci, Postojna, Domžale, Slovenska Bistrica, Ljutomer in Maribor. Na desetih tekmah je sodelovalo več kot 90 tekmovalcev, 73 pa jih je osvojilo točke za uvrstitev na lestvici. Naslov državnega prvaka so osvojili: v A1 mini Milan Koren s šnavcerjem Šanom Oglarskim iz KD Pluton, v A1 standard Silvester Škerget z belgijskim ovčarjem malinois Rony-Rickom iz KD Maribor, v A2 open mini Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette – Lo iz KD Agility Ilirija in v A2 open standard Tjaša Gregorič z belgijskim ovčarjem Dasty Drimom.

Tekme za Pokal Slovenije ‘99 so bile: Polzela, Brezno, Hrušica, Celje, Ljubljana in Naklo. Na njih je tekmovalo več kot 70 tekmovalcev, uvrstilo (šteli so štirje najboljši rezultati) pa se jih je 57. Pokalni prvaki so postali Milan Koren s pritlikavim šnavcerjem Šanom Oglarskim v A1 mini, Suzana Stebernak z zlatim prinašalcem Šejkom v A1 standard (oba KD Pluton), Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette – Lo v A2 open mini (KD Agility Ilirija) in Andreja Jakopič s škotskim ovčarjem Anatina Ossianom v A2 open standard (KD Naklo).

V Dortmundu je bilo od 1. do 3. oktobra 4. svetovno prvenstvo v agilityju, ki se ga je udeležilo 213 tekmovalcev iz 27 držav. Najbolje uvrščena slovenska tekmovalka je bila Tjaša Gregorič z Drimom na 20. mestu, solidna pa sta bila tudi Milena Kos s Santom na 37. mestu in Rafko Bucik s Skotom na 88. mestu med 115 nastopajočimi v standardu. Brez uvrstitev so ostale Tjaša Gregorič z Dolly, Katra Obštetar in obe tekmovalki v miniju, Silvia Trkman in Daša Zakotnik.

Zbor sodnikov za agility je 1. marca 1998 v Mariboru sprejel program dela komisije za agility za leto 1998. Izvoljeni so bili novi člani komisije, za predsednika komisije pa Sašo Novak. Organizirana sta bila dva seminarja: za organizatorje tekmovanj v januarja v Mariboru ter za inštruktorje in tekmovalce v agilityju – marca v Domžalah. Sodniški izpit je uspešno opravila Cvetka Gorjan.

V letu 1998 je bilo v Sloveniji skupno 18 tekem v agilityju: 10 za državno prvenstvo, sedem pokalnih in 3. svetovno prvenstvo. Pet kvalifikacijskih tekem je bilo v okviru tekem za DP, ena pa na pokalni tekmi. Tekmovanja so potekala v razredih A1 in A2-open, na mednarodnih tekmah (Domžale, Portorož) pa tudi v razredu A3. Na tekmovanjih so poleg slovenskih nastopali še hrvaški, italijanski, avstrijski, madžarski in nizozemski tekmovalci.

Na desetih tekmah državnega prvenstva 1998 je skupno nastopilo 86 tekmovalcev, 76 jih je bilo uvrščenih. Državni prvaki so postali: v A1 mini Herbert Čihal z Bulom, v A1 standard Mirja Lapanja s Fino, v A2 mini Maja Homar s Pašo in v A2 standard Silvia Trkman z Aiken Mekom.

V tekmovanju za Pokal Slovenije v agilityju 1998 je na sedmih tekmah (KD Pluton, KD Ljubljana, KD Slovenska Bistrica, ŠKD Postojna, KD Fido, KD Portorož in KD Naklo) nastopilo več kot 80 tekmovalcev, 60 pa se jih je uvrstilo v točkovanju. Pokalni prvaki so bili: v A1 mini Sandi Fratnik z Aro, v A1 standard Katja Žmitek s Pegy, v A2 mini Maja Boškovič s Kajo in v A2 standard Tomaž Gašperšič z Beno.

Svetovno prvenstvo v Mariboru

Najpomembnejši dogodek leta 1998 je bilo tretje svetovno prvenstvo v agilityju v dvorani Tabor v Mariboru od 2. do 4. oktobra 1998. To je bil zanesljivo največji mednarodni kinološki dogodek zadnjega desetletja dvajsetega stoletja v Sloveniji. Na njem je nastopilo 194 tekmovalcev s svojimi psi. Prišli so iz 24 držav: Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Izraela, Italije, Japonske, Južne Afrike, Latvije, Litve, Luksemburga, Monaka, Portugalske, Rusije, Španije, Švice, Združenih držav Amerike in Slovenije.

Prvenstvo je potekalo pod pokroviteljstvom Kinološke zveze Slovenije in v organizaciji Kinološkega društva Maribor. Organizacijski odbor je vodil Dominik Pleteršek. Častni pokrovitelj prvenstva je bil predsednik države Milan Kučan, sopokrovitelj pa dr. Alojz Križman, župan mesta Maribor. Člani ožjega organizacijskega odbora so bili Silvester Škerget, vodja tekmovanja, Urška Kosi, finančni vodja, Alenka Stojnšek, tajnica, Branka Guberinič, propaganda, Stanka Šalamun, računalniška obdelava, Dare Guberinič, vodja gospodarske komisije, in Boris Hvala, pomočnik vodje gospodarske komisije. Vodja protokola je bil Jože Vidic dr. vet. med., za tiskovno središče so skrbele Barbka Mencinger, Brigita Kremser in Maja Kirar, informacijska pisarna je bila v rokah Petre Žigert, Marka Pleteršeka in Andreje Novak. Številni marljivi kinologi, člani Kinološkega društva Maribor pa tudi nekaterih drugih slovenskih kinoloških društev, so pripravili brezhibno in nepozabno prireditev.

Sodnika sta bila Dick Lodder iz Nizozemske in Sašo Novak iz Slovenije, delegat Komisije za agility pri FCI je bil Jon G. Olsen iz Norveške. Prvenstvu je prisostvovalo pet predsednikov nacionalnih kinoloških zvez, med njimi tudi predsednik Ameriške kinološke zveze (AKC) Alfred L. Cheauré. Kot gledalka se je svetovnega prvenstva udeležila tudi državna prvakinja v agilityju iz Avstralije Natalie Tunny, ki ji je bil ogled prvenstva podarjen kot nagrada za zmago na nacionalnem prvenstvu!

Najpomembnejši sponzorji prireditve so bili: Pedigree, Art Expo, TERMO d. d., Škofja Loka, Avtotehna Canon in Avto center Škerbinek. Nakup nove eletronske merilne naprave ALGE Timing (ekipa iz ALGE je opravila tudi kompletne meritve časa) pa so prav tako podprli sponzorji, med njimi SCT d.d., KOTO d.d. in drugi.

Čeprav je bil uradni trening na vadbišču KD Maribor napovedan šele za petek, so se tekmovalci z vsega sveta že ves teden zbirali v Mariboru. Veliko reprezentanc je prišlo kar nekaj dni pred tekmovanjem, tako da so se lahko odpočili psi in njihovi vodniki, nekaj pa si jih je vzelo čas za ogled Slovenije. Nekaj udeležencev pred prvenstvom za Slovenijo ni niti slišalo, nekaj med njimi pa jih je skupaj z agenti v potovalnih agencijah iskalo, kje sploh smo. Kljub temu pa je bila medijska odmevnost, predvsem v tujini, zelo velika, saj se je na prvenstvu akreditiralo kar 60 novinarjev z vsega sveta in iz vseh medijev – radia, televizije kot tudi dnevnega časopisja in predvsem specializiranih revij o psih oziroma o agilityju.

Uradni trening je bil v petek na vadišču Kinološkega društva Maribor. Vsaka od reprezentanc je imela na razpolago 20 minut časa za trening na dveh parkurjih. Da je šlo vse tekoče, je poskrbel vodja treninga Mitja Žnidarič z ekipo, ki so jo sestavljali še Bojan Grčar, Zlatko Gorjan in Samo Rebernik, aktivni tekmovalci in sodniški pripravniki v agilityju. Petkov trening se je končal ob 18. uri, tako da je bilo ravno še dovolj časa za pripravo na družabni večer, ki je bil za skoraj 350 udeležencev pripravljen v Narodnem domu. Prikazi narodnih plesov, kurentov, pa tudi nekaj modernejšega, vmes pa okusna večerja in kmalu je bil čas, da se tekmovalci poslovijo in pripravijo na naporna dva dneva, ki sta bila pred njimi. Nihče med njimi pa ni vedel, da je celotna tehnična ekipa z družabnega večera odhitela v dvorano Tabor in pričela opremljati dvorano za tekmovanje. Delali so do zgodnjih jutranjih ur.
Še pred tem je bil ob 17. uri sodniški sestanek, kjer sta se sodnika dogovorila za kriterije sojenja, in ob 18. uri še sestanek z vodji ekip, kjer so bile opravljene še zadnje formalnosti pred uradnim začetkom prvenstva.

Uradna otvoritev prvenstva je bila v soboto ob 10. uri zjutraj. Ob pol osmi uri zjutraj so pred dvorano Tabor že čakale gruče navijačev. Ko so jih le spustili v dvorano, so nemudoma zasedli tribune in se lotili dela, zaradi katerega so prišli – naredili so vzdušje v dvorani. Na levi strani tribun so bili nizozemski, avstrijski, švicarski, ameriški, češki in ruski navijači, med njimi pa se je našlo tudi nekaj Slovencev, na desni tribuni pa Italijani, Madžari, Nemci, Hrvati in Finci.

Otvoritev, ki je potekala po predpisanem protokolu, se je pričela natančno po urniku. Točnost je bila sploh značilnost celotnega prvenstva. Po predstavitvi reprezentanc je v dvorano vstopila povorka, ki jo je vodil vrhunski športnik Mirko Lebar. Zastavi Slovenije in Mednarodne kinološke zveze sta nesla starosti mariborske in slovenske kinologije Valter Šehel in Jože Komočar. Zastavo svetovnega prvenstva v agilityju pa so v dvorano prinesli najboljši slovenski tekmovalci – Jana Plahut z Luksijem, Silvia Trkman z Mekom in Tjaša Gregorič z Dolly. Po dviganju zastav so sledili pozdravni govori predsednika Komisije FCI za agility Jeana Paula Petitdidierja, predsednika Kinološke zveze Slovenije Dominika Pleterška, direktorice sponzorja Pedigree Katje Skulj, župana mesta Maribor dr. Alojza Križmana, in prvenstvo je bilo odprto.

V soboto, natančno opoldne, so se pričeli prvi teki tega prvenstva v razredu jumping mini – posamično. Sodnika sta imela veliko dela, da sta odsodila po dva teka 164 tekmovalcev, kolikor jih je bilo prijavljenih v razredu individualno mini in standard, ter še teke ekip iz 21 držav v standardu in 15 v miniju. Zadnji tekmovalec je v soboto tekmovanje končal okrog pol devete ure zvečer. Nedeljsko tekmovanje v agilityju se je pričelo zgodaj – ob osmi uri zjutraj in tekmovalci so startali po obratnem vrstnem redu sobotnih rezultatov.
Vzdušje, ki je vladalo v dvorani, je bilo ob prvih nastopih še bolj zadržano, navijanje in aplavzi pa so kaj kmalu prerasli v bučno spodbujanje. Navijači so pozdravili prav vsakega tekmovalca, ki je premagal parkur, posebej navdušeno pa tiste, ki so parkur premagali brez napak. Bliže ko je bila končna odločitev v posameznem razredu, bolj je rasla temperatura v dvorani. Napeto vzdušje, burni aplavzi ter bučno navijanje so dvorano napolnili s pozitivno energijo in dobro voljo. Ko so bili znani rezultati, so tekmovalci in njihovi navijači skupaj prihiteli v dvorano in naredili nekaj častnih krogov – ob bučnem pozdravljanju gledalcev. Resnično nepozabno in nepopisno doživetje! Spontano rajanje po ekipnem tekmovanju in pred uradno podelitvijo priznanj najboljšim: tekmovalci, njihovi spremljevalci in navijači so vsi skupaj v dvorani navdušeno plesali ob zvokih hita lanskega poletja – Macarene. Ne samo enkrat, vsaj desetkrat so jo odvrteli in prav tolikokrat je množica navdušeno plesala in rajala po parkurju, kjer so prej potekali boji za odličja.

Zmagovalci so postali: standard – individualno Claude Singy, Švica, tervueren Inka du Chateau Royal, mini – individualno Pulli Sirpa, Finska, šetlandski ovčar Fin. Ch. Achillea, ekipno standard Francija in ekipno mini ZDA.

Najuspešnejši psi tekmovanja v standardu so bili border collieji, z 11 uvrščenimi med prvih 23 tekmovalcev, ki so parkur premagali brez kazenskih točk. Kljub vsemu pa je bil najhitrejši v obeh tekih belgijski ovčar tervueren. Tudi v ekipnem delu je bilo največ nastopov prav z border collieji, vendar je zmagovalna ekipa Francije kot edina nastopila brez te hitre pasme, zlato medaljo so tako pritekli sibirski husky, bauceron, malinois in tervueren. V miniju so bili najuspešnejši šetlandski ovčarji, s prav tako 11 uvrščenimi med prvih 20, ki so s progo opravili brez kazenskih točk. Medalje so bile razdeljene med naslednje pasme: standard: border collie, tervueren, husky, bauceron, malinois in groenendael; mini: šetlandski ovčar, pudelj, beagle, angleški koker španjel, welsh terier in border terier.

Slovenijo je zastopalo osem tekmovalcev – pet v razredu standard in tri v razredu mini. Izvrsten uspeh je dosegla Tjaša Gregorič s psico pasme malinois Dolly v razredu standard – individualno, saj se je v skupnem seštevku uvrstila na 13. mesto. Katra Obštetar se je z nemško ovčarko Peco Kajo uvrstila na 48. mesto. Šestdeseto mesto sta osvojila Cveto Ropert in gladkodlaka prinašalka Palmeta. Oba teka sta izdelala brez napak, vendar žal prekoračila čas in si z dodatnimi sekundami nabrala kazenske točke. Mirja Lapanja in ameriški staffordširski terier Hunter Black sta bila diskvalificirana v prvem teku, isto pa se je dogodilo Silvii Trkman in samojedu Aiken – Meku. V razredu mini je bila Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming (Lo) 34., s skupno petimi kazenskimi točkami in eno dodatno točko za prekoračen čas. Neda Perko je z japonsko špičevko Mico (Mitsubihi Yuki v. d. Hausruckhöhe) osvojila 36. mesto; brez kazenskih točk v parkurju, vendar s sedmimi točkami pribitka za prekoračen čas. Najmlajša tekmovalka na prvenstvu, takrat 12-letna Ines Pezič pa je s svojo kodrico Šingi sicer premagala oba parkurja, vendar bila na koncu neuvrščena, z 20 kazenskimi točkami na ovirah in 11 točkami pribitka za čas.

Državno prvenstvo 1997 je ponovno potrdilo kakovosten in številčen vzpon te kinološke športne discipline v Sloveniji. Na desetih tekmah (Vrtojba, Ljubljana, Krim, Zagorje, Ajdovščina, Bakovci, Ptuj, Domžale, Ljutomer in Maribor) je tekmovalo več kot 120 tekmovalcev, kar 64 pa jih je osvojilo točke za uvrstitev na končno lestvico. V A1 mini je državna prvakinja postala Mojca Kristan z Dikom, v A1 standard Milena Kos s Santom, v A2 mini Maja Homar s Pašo v A2 standard pa Tjaša Gregorič z Dasty Drimom.

Po petih tekmah so se na podlagi najboljših rezultatov s treh tekem v pokalu Royal Canin 1997 od skupno več kot 70 tekmovalcev najbolje uvrstili: A1 mini Alenka Unk, Chica, A1 standard Milena Kos, Santo, A2 mini Maja Boškovič, Kaja, in A2 standard Katra Obštetar, Peca Kaja.

2. svetovno prvenstvo v agilityju, ki je bilo od 2. do 4. oktobra 1997 v Brøndbyju na Danskem, je prineslo slovenski ekipi lep uspeh. Tjaša Gregorič s psico pasme malinois Doly (22.), Silvia Trkman s samojedom Mekom (23.) in Mirja Lapanja z ameriškim staffordshirskim terierjem Hunter Blackom (25.) so se z rezultati brez kazenskih točk uvrstile med 30 najboljših na svetu. Tudi Katra Obštetar z nemško ovčarko Kajo (49.) in Tjaša Gregorič z malinoisem Dasty Drimom (50.) sta dopolnili uspeh, saj sta se z le petimi kazenskimi točkami uvrstili med najboljših petdeset na svetu. Tekmovalo je 182 tekmovalcev iz 23 držav. Posebne pozornosti je bil deležen tudi predsednik organizacijskega odbora 3. svetovnega prvenstva v agilityju in predsednik Kinološke zveze Slovenije Dominik Pleteršek. Predsednik organizacijskega odbora in danske komisije za agility Erik Nielsen mu je ob zaključku prvenstva slovesno predal zastavo svetovnega prvenstva FCI v agilityju.

Spremembe Pravilnika o agilityju FCI so v Sloveniji postopno začele veljati za mednarodne tekme 1. januarja 1996, obvezna uporaba pa se je začela s 1. januarjem 1997.

Komisija za agility je februarja 1996 izvedla seminar za organizatorje tekmovanj v agilityju, ki se ga je udeležilo 45 slušateljev iz 18 kinoloških društev in klubov. Marca je bil seminar za sodnike in pripravnike s preizkusom znanja o spremembah pravilnika FCI za agility. Zbor sodnikov in sodnikov pripravnikov za agility je bil 15. marca 1996. Uvedeno je bilo tekmovanje v dveh razredih A1 in A2 open. Branka Hobič in Sašo Novak sta opravila izpite in postala sodnika za agility.

Na tekmah so začeli uvajati elektronsko merjenje časa in računalniško obdelavo podatkov. Novost je bila tudi informativna stran na internetu. Prve prijave tekmovalcev za tekmo na Ptuju so ‘prišle’ po elektronski pošti.

Komisija za agility je razpisala predhodno kandidaturo za podelitev koncesije za izvedbo svetovnega prvenstva v agilityju leta 1998 v Sloveniji. Kandidatura je bila podeljena Kinološkemu društvu Maribor.
V Domžalah se je 6. julija 59 tekmovalcev iz štirih držav (Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije) prvič v Sloveniji pomerilo za naslov CACIAg. Osvojil ga je Italijan Arnaldo Benini z border collijem Cielom – Maxom, naslov rezervni CACIAg pa je osvojil Gregor Maček, ki je bil z groenendaelom Maksom Montijem tudi zmagovalec tekme v razredu A2 open standard. Tekmo je sodil Jon G. Olsen iz Norveške.

V okviru mednarodne razstave psov CACIB Gornja Radgona pa je bil v dvorani B Pomurskega sejma 10. novembra mednarodni turnir v agilityju. Udeležilo se ga je 45 tekmovalcev iz Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, sodnik pa je bil Madžar István László.

V državnem prvenstvu je štelo pet najboljših rezultatov, doseženih na devetih uradnih tekmah: Vrtojba, Ljubljana, Zagorje, Ptuj, Bakovci, Ljutomer, Domžale, Portorož (večerna tekma) in Maribor. Naslov državne prvakinje v A2 standard je osvojila Tjaša Gregorič z malinoisem Dasty Drimom. V A2 mini je četrtič zapored slavila Jana Plahuta z mešancem Luksijem.

V Sloveniji smo imeli v letu 1996 poleg tekem državnega prvenstva tudi serijo pokalnih tekem: Šmarna gora, Slovenska Bistrica, Velenje, Krim, Ajdovščina. V A1 standard se je na prvo mesto uvrstil Tomaž Gašperšič, v A1 mini Mojca Kristan. Naslov pokalnega zmagovalca za leto 1996 v A2 standard je pripadel Bernardu Primožiču, v A2 mini Maji Homar.

V okviru svetovne razstave psov je od 6. do 9. junija 1996 na Dunaju in v Budimpešti potekal tudi štiridnevni turnir v agilityju za svetovni pokal. Sodnik na finalni tekmi v Budimpešti je bil Sašo Novak.

Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegla Neda Perko z Mico v razredu A2 mini, ki je bila četrta. Seštevek pa je bil odličen tudi za štiri tekmovalke v razredu A2 standard. Tjaša Gregorič z Dasty Drimom je bila peta, Marinka Benkovič z Loro šesta, Katra Obštetar s Kajo sedma in Silvia Trkman z Aikenom deseta.

Švicarsko mestece Morges je bilo 5. in 6. oktobra gostitelj 1. svetovnega prvenstva v agilityju, ki se ga je udeležilo dvesto tekmovalcev iz 20 držav Evrope, ZDA in Japonske. Reprezentanca Slovenije je pod vodstvom selektorja Silvestra Škergeta in v veliki konkurenci dosegla lep uspeh. Najboljši je bil Gregor Maček z groenendaelom Montyjem na odličnem 7. mestu, na 12. mesto pa se je s sanjskim tekom zavihtel Zlatko Gorjan z dalmatincem Migom. V posamični uvrstitvi sta slovenski uspeh dopolnili še Tjaša Gregorič z malinoisem Dasty Drimom (30.) in Mirja Lapanja z ameriškim staffordshirskim terierjem Blackom (34.). Katra Obštetar z nemško ovčarko Kajo pa je po odličnem 23. mestu v prvem teku v drugem naredila napako in bila diskvalificirana. V ekipnem delu so Tjaša, Mirja, Katra in Gregor osvojili 15. mesto.

V pokalu Alpe Adria 1996 je nastopilo več kot 70 tekmovalcev iz treh držav. Slovenski so v razredu A2 mini osvojili prva tri mesta 1. Maja Homar, Paša, 2. Maja Boškovič, Kaja in 3. Tina Guberinič, Jessyca. V A2 standard je bila najbolje uvrščena slovenska tekmovalka Karmen Ekart s Panizijo, na odlično drugo mesto.

Zbor sodnikov je februarja 1997 sprejel pogoje za tekmovanja v letu 1997. Komisija za agility je pred začetkom tekmovalne sezone organizirala seminar za sodnike in sodniške pripravnike ter dva enodnevna seminarja, ki se ju je udeležilo skoraj sto ljubiteljev in akterjev tega zanimivega kinološkega športa. Sodniški izpit je uspešno opravil Silvester Škerget.

V Simonovem zalivu je bil v okviru razstave CACIB Izola ’97 4. maja klubski turnir v agilityju za pokal Royal Canin. Turnir se je začel z ogrevalno igro gambler (prvič v Sloveniji). Kinološko društvo Naklo je jeseni organiziralo še regijsko tekmovanje za pokal Naklo, Kinološko društvo Ribnica pa klubsko tekmo.

Zbor sodnikov je 1. marca 1995 sprejel smernice za sojenje in druge pogoje za izvedbo tekmovanj v agilityju v Sloveniji. Komisija za agility je 11. in 12. marca v Domžalah organizirala seminar za sodnike in sodniške pripravnike ter za trenerje in tekmovalce. Vodil ga je ugledni švicarski strokovnjak in sodnik za agility Max Heininger. Uvedene so bile nove delovne knjižice za agility. V reviji Kinolog je Tjaša Gregorič začela objavljati serijo člankov o šolanju psov za agility. Serije člankov različnih avtorjev so se potem nadaljevale vse do leta 1999.

Sezona se je leta 1995 začela z izpiti v Mariboru in Ljubljani. Kinološka društva in komisija za agility so to leto organizirala devet tekem za državno prvenstvo (dve sta bili mednarodni) in eno neuradno pokalno tekmo. Prvič je bila tekma organizirana tudi na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana, 24. aprila 1995. Ogledalo si jo je več kot tisoč gledalcev. Uradne tekme so bile še v Zagorju, Bakovcih, Ptuju, Domžalah, Portorožu, Mariboru, Ajdovščini, Lendavi in Ljutomeru. Poleg teh je bila še zanimiva klubska tekma v Ribnici.

Državni prvak v standardu za leto 1995 je bil Silvester Škerget z Maco. V miniju je ponovno slavila Jana Plahuta z Luksijem.

Od 2. do 6. junija je bila v Bruslju svetovna razstava psov s tekmovanjem v agilityju. Sloveniji je pripadala čast, da je kot novosprejeta polnopravna članica v FCI prva nastopila v mimohodu ekip. V ekipi so nastopili: Silvester Škerget z Maco, Marinka Benkovič z Loro, Cvetka Gorjan z Migom in Tjaša Gregorič z Odo. Največji uspeh sta s petim mestom dosegla Maca in Silvester Škerget, Slovenija pa je bila v generalni uvrstitvi četrta.

Na 5. evropskem prvenstvu FCI v agilityju, ki je bilo 30. septembra in 1. oktobra v Torinu, se je pomerilo 142 tekmovalk in tekmovalcev iz 19 evropskih držav in Japonske. Za Slovenijo so v standardu nastopili Zlatko Klemenčič z nemško ovčarko Oko (42. mesto), Marinka Benkovič z Loro (45.), Cvetka Gorjan z dalmatincem Migom (46.) in Cveto Ropret s flatcoated retrieverko Palmeto. V miniju je nastopila Neda Perko z japonsko špičevko Mico. Zasedanja komisije FCI za agility po končanem prvenstvu se je prvič udeležil novi delegat Sašo Novak.

To leto je bilo tudi prvo tekmovanje v agilityju za Pokal Alpe Adria, v katerem je sodelovalo več kot 70 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije, ki sicer redno tekmujejo tudi na večini tekem v Sloveniji. Za Slovence je bilo izjemno uspešno, saj so v skupni uvrstitvi osvojili kar 14 pokalov.

Leta 1994 se je sezona začela 9. aprila v Celju s seminarjem za inštruktorje in tekmovalce. To leto je bilo v Sloveniji 11 tekem v agilityju: KD Zagorje, KD Škofja Loka, KD Krim (prva tekma v dvorani – Tivoli v Ljubljani in prva tekma, kjer se je čas meril elektronsko), KD Bakovci, KD Murska Sobota, KD Ljubljana KD Domžale, KD Maribor, KD Ajdovščina, KD Ptuj in KD Ljubljana. Državni prvak v standardu je bil ponovno Ptujčan Silvester Škerget z nemško ovčarko Maco. V miniju je bila državna prvakinja za leto 1994 Jana Plahuta iz Ajdovščine, ki je s svojim mešančkom Luksijem zbrala maksimalno število točk.

KD Portorož je 6. julija organiziral neuradno tekmo za Pokal Portoroža.

Slovenska reprezentanca se je udeležila 4. evropskega prvenstva v agilityju na Nizozemskem v Arnehemu, kjer je nastopilo dvajset evropskih držav in 162 psov. Odlično se je odrezala v ekipnem delu, kjer je osvojila sedmo mesto, v individualnem pa so bili Silvester Škerget in Maca 38., Tjaša Gregorič in Dusty Drim 49., Cvetka Gorjan in Mig 67., Avgust Dobovišek in Gal 69., Marinka Benkovič in Lora 83. ter Gregor Maček in Max-Monti. Ekipa v sestavi Cvetka Gorjan z Migom, Stanka Šalamun z Ikso, Avgust Dobovišek z Galom, Silvester Škerget z Maco je uspešno nastopila tudi na turnirju na svetovni razstavi psov v Bernu.

Zbor sodnikov za agility je 26. avgusta 1994 sprejel odstop nekaterih dotedanjih in izvolil nove člane komisije za agility: Tjašo Gregorič, Cvetko Gorjan, Olgo Muhič (na prvi seji je bila ponovno izvoljena za predsednico), Saša Novaka in Silvestra Škergeta. Decembra 1994 je komisija za agility organizirala seminar o agilityju v prostorih KD Ljubljana.

Januarja 1993 je bil sestanek sekcije za agility, na katerem so bili prisotni tudi tekmovalci. Izvolili so devetčlansko komisijo, za predsednico pa (začasno) Olgo Muhič (takrat še sodniško pripravnico). Komisija, ki je bila potrjena tudi na izvršnem odboru KZS, je v letu 1993 delovala zelo uspešno.

V januarju 1993 je bil v Murski Soboti dvodnevni seminar. Predavatelj je bil predsednik komisije za agility pri FCI Jean Paul Petitdidier. Seminarja se je udeležilo 42 ljudi.

To leto je bilo v Sloveniji že osem tekem v agilityju: KD Krim, KD Škofja Loka, KD Bakovci, KD Murska Sobota, KD Ptuj, KD Ajdovščina in KD Maribor. V razredu standard je tekmovalo 22 tekmovalcev, državni prvak pa bil Silvester Škerget, KD Maribor (Maca). V razredu mini je sodelovalo sedem tekmovalcev, prvakinja pa je postala Jana Plahuta, KD Ajdovščina (Luks).

Na 3. evropskem prvenstvu v agilityju v Linzu v Avstriji septembra 1993 je sodelovalo skupno 138 tekmovalcev s psi iz 16 držav. Slovenska ekipa je dosegla sedmo mesto, najboljši posameznik pa je bil Silvester Škerget z nemško ovčarko Maco (7.). Nastopili so še Cvetka Gorjan z dalmatincem Migom (37.), Avgust Dobovišek s škotskim ovčarjem Belkom Tuzszigeti – Galom (44.), Mira Rugelj z nemškim ovčarjem Lukijem (52.) in Marinka Benkovič z nemško ovčarko Loro Benkovsko.

Trije pripravniki so opravili izpit in postali sodniki za agility: Olga Muhič, Jože Grah in Karmen Koštro. Prvi zbor sodnikov in pripravnikov za agility je bil 20. oktobra 1993 v Ljubljani. Prisotni so bili Olga Muhič, Anton Es, Jože Grah, Dominik Knavs, Mojca Bajželj, Sašo Novak, Danijel Rovan, Zora Slamnik, Miroslav Zidar in Karmen Koštro. Za predsednico Komisije za agility je bila (soglasno) izvoljena Olga Muhič. Zbor je med drugim potrdil pravilnik FCI za agility, ki se je začel uporabljati na območju Slovenije s 1. januarjem 1994 in kandidaturo Slovenije za organizacijo svetovnega prvenstva v agilityju v letu 1998.

V letu 1992 je bilo v Sloveniji že sedem tekmovanj v: KD Krim, KD Maribor, KD Ilirija, KD Murska Sobota, KD Bakovci, KD Škofja Loka in KD Ajdovščina. V standardu je sodelovalo 18 tekmovalcev. Najboljši je bil Stano Štrancar (Rolf), KD Ajdovščina. V miniju je sodelovalo šest tekmovalcev, najboljša je bila Neda Perko (Mica), KD Ilirija. To leto je na atletskem stadionu v Šiški v Ljubljani agility videlo več kot 8.000 gledalcev, ki so si ogledali zaključek svetovnega prvenstva šolanih psov. To je bila ena najlepših promocij športa v Sloveniji.

Oktobra 1992 je 2. evropsko prvenstvo v agilityju organizirala Francija in na njem je prvič nastopila tudi reprezentanca Slovenije, ki je ekipno osvojila 12. mesto. V njej so bili Silvester Škerget z Maco (33.), Tjaša Gregorič z Luxom (34.), Marinka Benkovič z Loro (48.) in Cvetka Gorjan z Migom (56). V Saint Vulbasu pa je bil 5. oktobra 1992 tudi sestanek komisije FCI za agility, na katerem je bil prvič navzoč predstavnik Slovenije Dominik Knavs,

Na zboru sodnikov za delo, 20. decembra 1992, je bil sprejet sklep, da bo komisija za agility delovala samostojno, s svojim zborom sodnikov.

Prvi seminar o agilityju je bil 8. in 9. marca 1991 na Igu pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 24 udeležencev.

V letu 1991 so bile v Sloveniji že štiri tekme: 25. maja v KD Maribor, 14. julija v KD Murska Sobota, 8. septembra v KD Ajdovščina in 12. oktobra v KD Krim. V standardnem agilityju je sodelovalo 15 tekmovalcev, najboljša pa je bila Mojca Bizjan s Timyjem iz KD Ljubljana. V mini agilityju so sodelovali štirje tekmovalci, najboljši pa je bil Ivan Čučko (s psom Jakom) iz KD Ajdovščina.

Dominik Knavs je novembra 1991 v samozaložbi izdal prvo slovensko knjigo z naslovom “Agility, več veselja in več možnosti v športni kinologiji”, ki je bila prevod in priredba francoskega avtorja Jeana Paula Petitdidierja. V njej so bile slike prvih ‘pravih’ ovir za agility, ki so jih izdelali v Kinološkem društvu Murska Sobota. Ta knjiga je bila učbenik za udeležence dvodnevnega seminarja v Murski Soboti, ki se ga je udeležilo 32 udeležencev, od tega dva iz Hrvaške.

Pravila in navodila o agilityju, ki jih je sprejel FCI 15. aprila 1991 (leta 1991 je Finska organizirala tudi prvo evropsko prvenstvo v agilityju), so bila usklajena z razmerami v Sloveniji. Navodila za izvajanje tekmovanj in pravilnik s kriteriji za ocenjevanje je potrdil izvršni odbor KZS. Ta pravilnik je potrdil tudi zbor sodnikov za delo 21. decembra 1991.

Prvi neuradni tekmi sta bili leta 1989 oziroma 1990, v Ajdovščini in v Bakovcih. Zbor sodnikov za delo Kinološke zveze Slovenije je novembra 1990 v Žalcu prvič razpravljal o agilityju in sklenil, da tekme v agilityju v letu 1991 v Sloveniji lahko sodijo kinološki sodniki Dominik Knavs, Vlado Gerbec, Zvone Es in Marjan Žolnir in da naj komisija za šolanje pripravi pravilnik za sodnike pripravnike za agility.

Prvi prikaz ‘nekakšnega’ agilityja v Sloveniji je bil v Bakovcih v Pomurju leta 1989. Organizator je bil Drago Kološa. Ovire so bile provizorične, teren ni bil najbolj primeren, organizacija je bila improvizirana.

Jeseni leta 1989 so v Švici organizirali mednarodni seminar za inštruktorje agilityja. Tega seminarja sta se udeležila Dominik Knavs in Tone Hočevar iz KD Ljubljana, ki sta prenesla idejo in prva znanja v Slovenijo.