Agility v letu 1998

Zbor sodnikov za agility je 1. marca 1998 v Mariboru sprejel program dela komisije za agility za leto 1998.

V letu 1998 je bilo v Sloveniji skupno 18 tekem v agilityju: 10 za državno prvenstvo, sedem pokalnih in 3. svetovno prvenstvo. Pet kvalifikacijskih tekem je bilo v okviru tekem za DP, ena pa na pokalni tekmi. Tekmovanja so potekala v razredih A1 in A2-open, na mednarodnih tekmah (Domžale, Portorož) pa tudi v razredu A3. Na tekmovanjih so poleg slovenskih nastopali še hrvaški, italijanski, avstrijski, madžarski in nizozemski tekmovalci.

Na desetih tekmah državnega prvenstva 1998 je skupno nastopilo 86 tekmovalcev, 76 jih je bilo uvrščenih. Državni prvaki so postali: v A1 mini Herbert Čihal z Bulom, v A1 standard Mirja Lapanja s Fino, v A2 mini Maja Homar s Pašo in v A2 standard Silvia Trkman z Aiken Mekom.

V tekmovanju za Pokal Slovenije v agilityju 1998 je na sedmih tekmah (KD Pluton, KD Ljubljana, KD Slovenska Bistrica, ŠKD Postojna, KD Fido, KD Portorož in KD Naklo) nastopilo več kot 80 tekmovalcev, 60 pa se jih je uvrstilo v točkovanju. Pokalni prvaki so bili: v A1 mini Sandi Fratnik z Aro, v A1 standard Katja Žmitek s Pegy, v A2 mini Maja Boškovič s Kajo in v A2 standard Tomaž Gašperšič z Beno.

Svetovno prvenstvo v Mariboru
Najpomembnejši dogodek leta 1998 je bilo tretje svetovno prvenstvo v agilityju v dvorani Tabor v Mariboru od 2. do 4. oktobra 1998. To je bil zanesljivo največji mednarodni kinološki dogodek zadnjega desetletja dvajsetega stoletja v Sloveniji. Na njem je nastopilo 194 tekmovalcev s svojimi psi. Prišli so iz 24 držav: Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Izraela, Italije, Japonske, Južne Afrike, Latvije, Litve, Luksemburga, Monaka, Portugalske, Rusije, Španije, Švice, Združenih držav Amerike in Slovenije.

Prvenstvo je potekalo pod pokroviteljstvom Kinološke zveze Slovenije in v organizaciji Kinološkega društva Maribor. Organizacijski odbor je vodil Dominik Pleteršek. Častni pokrovitelj prvenstva je bil predsednik države Milan Kučan, sopokrovitelj pa dr. Alojz Križman, župan mesta Maribor. Člani ožjega organizacijskega odbora so bili Silvester Škerget, vodja tekmovanja, Urška Kosi, finančni vodja, Alenka Stojnšek, tajnica, Branka Guberinič, propaganda, Stanka Šalamun, računalniška obdelava, Dare Guberinič, vodja gospodarske komisije, in Boris Hvala, pomočnik vodje gospodarske komisije. Vodja protokola je bil Jože Vidic dr. vet. med., za tiskovno središče so skrbele Barbka Mencinger, Brigita Kremser in Maja Kirar, informacijska pisarna je bila v rokah Petre Žigert, Marka Pleteršeka in Andreje Novak. Številni marljivi kinologi, člani Kinološkega društva Maribor pa tudi nekaterih drugih slovenskih kinoloških društev, so pripravili brezhibno in nepozabno prireditev.

Sodnika sta bila Dick Lodder iz Nizozemske in Sašo Novak iz Slovenije, delegat Komisije za agility pri FCI je bil Jon G. Olsen iz Norveške. Prvenstvu je prisostvovalo pet predsednikov nacionalnih kinoloških zvez, med njimi tudi predsednik Ameriške kinološke zveze (AKC) Alfred L. Cheauré. Kot gledalka se je svetovnega prvenstva udeležila tudi državna prvakinja v agilityju iz Avstralije Natalie Tunny, ki ji je bil ogled prvenstva podarjen kot nagrada za zmago na nacionalnem prvenstvu!

Najpomembnejši sponzorji prireditve so bili: Pedigree, Art Expo, TERMO d. d., Škofja Loka, Avtotehna Canon in Avto center Škerbinek. Nakup nove eletronske merilne naprave ALGE Timing (ekipa iz ALGE je opravila tudi kompletne meritve časa) pa so prav tako podprli sponzorji, med njimi SCT d.d., KOTO d.d. in drugi.

Čeprav je bil uradni trening na vadbišču KD Maribor napovedan šele za petek, so se tekmovalci z vsega sveta že ves teden zbirali v Mariboru. Veliko reprezentanc je prišlo kar nekaj dni pred tekmovanjem, tako da so se lahko odpočili psi in njihovi vodniki, nekaj pa si jih je vzelo čas za ogled Slovenije. Nekaj udeležencev pred prvenstvom za Slovenijo ni niti slišalo, nekaj med njimi pa jih je skupaj z agenti v potovalnih agencijah iskalo, kje sploh smo. Kljub temu pa je bila medijska odmevnost, predvsem v tujini, zelo velika, saj se je na prvenstvu akreditiralo kar 60 novinarjev z vsega sveta in iz vseh medijev – radia, televizije kot tudi dnevnega časopisja in predvsem specializiranih revij o psih oziroma o agilityju.

Uradni trening je bil v petek na vadišču Kinološkega društva Maribor. Vsaka od reprezentanc je imela na razpolago 20 minut časa za trening na dveh parkurjih. Da je šlo vse tekoče, je poskrbel vodja treninga Mitja Žnidarič z ekipo, ki so jo sestavljali še Bojan Grčar, Zlatko Gorjan in Samo Rebernik, aktivni tekmovalci in sodniški pripravniki v agilityju. Petkov trening se je končal ob 18. uri, tako da je bilo ravno še dovolj časa za pripravo na družabni večer, ki je bil za skoraj 350 udeležencev pripravljen v Narodnem domu. Prikazi narodnih plesov, kurentov, pa tudi nekaj modernejšega, vmes pa okusna večerja in kmalu je bil čas, da se tekmovalci poslovijo in pripravijo na naporna dva dneva, ki sta bila pred njimi. Nihče med njimi pa ni vedel, da je celotna tehnična ekipa z družabnega večera odhitela v dvorano Tabor in pričela opremljati dvorano za tekmovanje. Delali so do zgodnjih jutranjih ur.
Še pred tem je bil ob 17. uri sodniški sestanek, kjer sta se sodnika dogovorila za kriterije sojenja, in ob 18. uri še sestanek z vodji ekip, kjer so bile opravljene še zadnje formalnosti pred uradnim začetkom prvenstva.

Uradna otvoritev prvenstva je bila v soboto ob 10. uri zjutraj. Ob pol osmi uri zjutraj so pred dvorano Tabor že čakale gruče navijačev. Ko so jih le spustili v dvorano, so nemudoma zasedli tribune in se lotili dela, zaradi katerega so prišli – naredili so vzdušje v dvorani. Na levi strani tribun so bili nizozemski, avstrijski, švicarski, ameriški, češki in ruski navijači, med njimi pa se je našlo tudi nekaj Slovencev, na desni tribuni pa Italijani, Madžari, Nemci, Hrvati in Finci.

Otvoritev, ki je potekala po predpisanem protokolu, se je pričela natančno po urniku. Točnost je bila sploh značilnost celotnega prvenstva. Po predstavitvi reprezentanc je v dvorano vstopila povorka, ki jo je vodil vrhunski športnik Mirko Lebar. Zastavi Slovenije in Mednarodne kinološke zveze sta nesla starosti mariborske in slovenske kinologije Valter Šehel in Jože Komočar. Zastavo svetovnega prvenstva v agilityju pa so v dvorano prinesli najboljši slovenski tekmovalci – Jana Plahut z Luksijem, Silvia Trkman z Mekom in Tjaša Gregorič z Dolly. Po dviganju zastav so sledili pozdravni govori predsednika Komisije FCI za agility Jeana Paula Petitdidierja, predsednika Kinološke zveze Slovenije Dominika Pleterška, direktorice sponzorja Pedigree Katje Skulj, župana mesta Maribor dr. Alojza Križmana, in prvenstvo je bilo odprto.

V soboto, natančno opoldne, so se pričeli prvi teki tega prvenstva v razredu jumping mini – posamično. Sodnika sta imela veliko dela, da sta odsodila po dva teka 164 tekmovalcev, kolikor jih je bilo prijavljenih v razredu individualno mini in standard, ter še teke ekip iz 21 držav v standardu in 15 v miniju. Zadnji tekmovalec je v soboto tekmovanje končal okrog pol devete ure zvečer. Nedeljsko tekmovanje v agilityju se je pričelo zgodaj – ob osmi uri zjutraj in tekmovalci so startali po obratnem vrstnem redu sobotnih rezultatov.
Vzdušje, ki je vladalo v dvorani, je bilo ob prvih nastopih še bolj zadržano, navijanje in aplavzi pa so kaj kmalu prerasli v bučno spodbujanje. Navijači so pozdravili prav vsakega tekmovalca, ki je premagal parkur, posebej navdušeno pa tiste, ki so parkur premagali brez napak. Bliže ko je bila končna odločitev v posameznem razredu, bolj je rasla temperatura v dvorani. Napeto vzdušje, burni aplavzi ter bučno navijanje so dvorano napolnili s pozitivno energijo in dobro voljo. Ko so bili znani rezultati, so tekmovalci in njihovi navijači skupaj prihiteli v dvorano in naredili nekaj častnih krogov – ob bučnem pozdravljanju gledalcev. Resnično nepozabno in nepopisno doživetje! Spontano rajanje po ekipnem tekmovanju in pred uradno podelitvijo priznanj najboljšim: tekmovalci, njihovi spremljevalci in navijači so vsi skupaj v dvorani navdušeno plesali ob zvokih hita lanskega poletja – Macarene. Ne samo enkrat, vsaj desetkrat so jo odvrteli in prav tolikokrat je množica navdušeno plesala in rajala po parkurju, kjer so prej potekali boji za odličja.

Zmagovalci so postali: standard – individualno Claude Singy, Švica, tervueren Inka du Chateau Royal, mini – individualno Pulli Sirpa, Finska, šetlandski ovčar Fin. Ch. Achillea, ekipno standard Francija in ekipno mini ZDA.

Najuspešnejši psi tekmovanja v standardu so bili border collieji, z 11 uvrščenimi med prvih 23 tekmovalcev, ki so parkur premagali brez kazenskih točk. Kljub vsemu pa je bil najhitrejši v obeh tekih belgijski ovčar tervueren. Tudi v ekipnem delu je bilo največ nastopov prav z border collieji, vendar je zmagovalna ekipa Francije kot edina nastopila brez te hitre pasme, zlato medaljo so tako pritekli sibirski husky, bauceron, malinois in tervueren. V miniju so bili najuspešnejši šetlandski ovčarji, s prav tako 11 uvrščenimi med prvih 20, ki so s progo opravili brez kazenskih točk. Medalje so bile razdeljene med naslednje pasme: standard: border collie, tervueren, husky, bauceron, malinois in groenendael; mini: šetlandski ovčar, pudelj, beagle, angleški koker španjel, welsh terier in border terier.

Slovenijo je zastopalo osem tekmovalcev – pet v razredu standard in tri v razredu mini. Izvrsten uspeh je dosegla Tjaša Gregorič s psico pasme malinois Dolly v razredu standard – individualno, saj se je v skupnem seštevku uvrstila na 13. mesto. Katra Obštetar se je z nemško ovčarko Peco Kajo uvrstila na 48. mesto. Šestdeseto mesto sta osvojila Cveto Ropert in gladkodlaka prinašalka Palmeta. Oba teka sta izdelala brez napak, vendar žal prekoračila čas in si z dodatnimi sekundami nabrala kazenske točke. Mirja Lapanja in ameriški staffordširski terier Hunter Black sta bila diskvalificirana v prvem teku, isto pa se je dogodilo Silvii Trkman in samojedu Aiken – Meku. V razredu mini je bila Silvia Trkman s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming (Lo) 34., s skupno petimi kazenskimi točkami in eno dodatno točko za prekoračen čas. Neda Perko je z japonsko špičevko Mico (Mitsubihi Yuki v. d. Hausruckhöhe) osvojila 36. mesto; brez kazenskih točk v parkurju, vendar s sedmimi točkami pribitka za prekoračen čas. Najmlajša tekmovalka na prvenstvu, takrat 12-letna Ines Pezič pa je s svojo kodrico Šingi sicer premagala oba parkurja, vendar bila na koncu neuvrščena, z 20 kazenskimi točkami na ovirah in 11 točkami pribitka za čas.